GNILOBA PLODOV PAPRIKE - PHYTOPHTHORA CAPSICI

Bolezenska znamenja in biologija

Če pride do okužbe nasada, obolele rastline poležejo kot pokošene. Poleg paprike gliva okužuje še paradižnik in jajčevec ter nekatere druge vrtnine. V setvenicah povzroča venenje in sušenje sejancev. Če se okužijo že presajene sadike, se na pritlehnem delu stebla pokažejo vodene pege, ki zelo hitro počrnijo. Te s časom objamejo celo steblo, nakar se začno gornji deli rastline naglo sušiti. Gliva izvrši okužbe tudi v pazduhah stranskih vej in listov, kjer se pojavijo temnočrne lise . V pazduhah se namreč dalj časa zadržuje voda, ki je potrebna za okužbo. Najznačilnejša bolezenska znamenja so na plodovih. Navadno jih gliva okuži preko pecljev. Plodovi postanejo najprej temnozeleni, vodeni, meso izgine in na koncu ostane na plodu samo prozorna pergamentna kožica. Micelij glive prodre tudi v seme. V vlažnem vremenu plodovi gnijejo in na površini opazimo belkasto plesnivo prevleko. Na listih se oblikujejo nekrotične pege, ki so v vlažnem vremenu prekrite s plesnivo prevleko. Pri jajčevcu so simptomi na koreninskem vratu podobni kot pri papriki. Okužuje še nedozorele plodove, ki se dotikajo tal ali so blizu njih. Gliva je termofilna in optimalna temperatura za njen razvoj je nad 25 ° C. Ohranja se v tleh v obliki micelija in oospor na odmrlih rastlinskih ostankih. Voda je glavni prenašalec glive. Primarna okužba se izvrši na koreninah ali koreninskem vratu, nadzemne dele pa okužijo zoospore v deževnem vremenu ali pri zalivanju. Na prostem se bolezen pojavlja v večjem obsegu poleti v nasadih, ki jih namakamo.

Varstvo

Papriko pridelujemo v čimbolj pestrem kolobarju. Za setev uporabljamo zdravo in razkuženo seme. Substrat v setvenici razkužimo, po pikiranju rastlinice zalijemo s primernim fungicidom (npr. pripravki na podlagi propamokarba).

Besedilo: BTF-Agronomija